Storitve

Apikotomija

Apikotomija

Apikotomija je kirurški poseg, ki se primarno uporablja za zdravljenje dentalnih granulomov, ki jih ni mogoče pozdraviti s preprosto devitalizacijo (polnjenjem koreninskega kanala).

Apikotomija vključuje dva ključna koraka:

  1. Odstranitev vrha korenine zoba, ki je močno okužen z bakterijami.
  2. Polnjenje odprte votline korenine z biokompatibilnim materialom (retrogradno zobno tesnjenje).

Terminologija

  • Dentalni granulom: kronično vnetje vrha korenine zoba.
  • Korenina zoba: del zoba, ki je vstavljen v alveolarno kost in vsebuje zobno pulpo (vitalni del zoba).
  • Vrh korenine: točka, skozi katero živci in krvne žile vstopajo v zob.
  • Koreninski kanal: kanal znotraj korenine, skozi katerega potekajo živčna vlakna in krvne žile.

Apikotomija se izvaja predvsem za trajno zaprtje koreninskega kanala na vrhu, s čimer se prepreči vsakršen možen dostop bakterij. Čeprav gre za razmeroma invaziven poseg, apikotomija ni posebej boleča in se vedno izvaja pod lokalno anestezijo.

Zakaj se izvaja?

Apikotomija se izvaja v izjemno zahtevnih primerih za zdravljenje kroničnih vnetij na vrhu korenine zoba (npr. granulomi) in zobnih abscesov. Za popolno ozdravitev granuloma je potrebno kirurško zdravljenje: običajno je devitalizacija zadostna za popolno odpravo okužbe. Vendar pa je apikotomija nujna, kadar zoba zaradi anatomskih ali patoloških razlogov ni mogoče devitalizirati.

Faze devitalizacije zoba

  1. Oboleli ali poškodovani zob.
  2. Vrtanje in čiščenje.
  3. Odstranitev krvnih žil in živcev do vrha zoba z endodontskimi iglami.
  4. Polnjenje kanala z gutaperčo in prekrivanje s krono (kapico).

Bolezni zoba se ne more devitalizirati v naslednjih primerih:

  • Okužen zob je že bil devitaliziran in ga ni mogoče ponovno zdraviti.
  • Koreninski kanal poškodovanega zoba je blokiran s fiksnim klinom.
  • Onemogočen dostop do koreninskega kanala s standardnimi kirurškimi instrumenti med devitalizacijo.
  • Zob, ki ga prizadene granulom, je že inkapsuliran.
  • Koreninski kanal je zelo zavit in ukrivljen.

Edina alternativa devitalizaciji za zdravljenje granuloma je torej apikotomija. Le v izjemno težkih primerih, ko okuženega zoba ni mogoče pozdraviti niti z apikotomijo niti z devitalizacijo, postane ekstrakcija zoba edina (in skrajna) rešitev.

Pogosto zastavljena vprašanja

Indikacije

Poleg zdravljenja granulomov in zobnih abscesov se apikotomija lahko izvede tudi v naslednjih primerih:

  • zlom/težka poškodba korenine zoba,
  • dentalne ciste,
  • perforacija korenine,
  • neznosen zobobol, ki ga ni mogoče pozdraviti z drugimi endodontskimi postopki,
  • vztrajni zobni simptomi, ki ne kažejo nobenih patoloških sprememb na rentgenskih slikah.

Na katerih zobeh se lahko izvede?

V nasprotju s splošnim prepričanjem se apikotomija lahko izvaja tako na sprednjih zobeh kot tudi na kočnikih. Jasno je, da je poseg na sekalcih ali podočnikih hitrejši in enostavnejši, saj imajo ti zobje le en koreninski kanal. Apikotomija na kočnikih pa predstavlja večji izziv zaradi večjega števila koreninskih kanalov. Če granulom prizadene modrostni zob, se običajno priporoča ekstrakcija zoba.

Ali je apikotomija boleča?

Postopek apikotomije se izvaja ambulantno in pod lokalno anestezijo. Zahvaljujoč napredku v anestezioloških tehnikah je odstranjevanje granuloma z apikotomijo skoraj neboleče. Seveda pa, ker gre za kirurški poseg, je zob lahko v dneh po posegu bolj občutljiv, zlasti na temperaturne spremembe, v primerjavi z drugimi zdravimi zobmi.

Priprava na apikotomijo

Pred apikotomijo sta nujna posvet in specialistični pregled pri zobozdravniku, ki mu zaupate. Da bi ugotovili, ali je apikotomija potrebna, mora zdravnik oceniti zdravstveno stanje zoba in skrbno preučiti lezijo s pomočjo radioloških preiskav (rentgenskih slik).

Dolžnost zdravnika je, da pacientu pojasni natančen postopek posega ter ga seznani z možnimi tveganji in zapleti. Priporočljivo je, da zdravnika vedno obvestite o morebitnih alergijah na zdravila ali materiale (npr. alergija na lateks, alergija na nikelj), boleznih (preteklih ali obstoječih) ter o morebitni nosečnosti (sum na nosečnost ali potrjena nosečnost). Prav tako je izjemno pomembno obvestiti zobozdravnika, če pacient jemlje zdravila za zdravljenje določene bolezni.

Nekaj dni pred apikotomijo bi moral pacient upoštevati določene previdnostne ukrepe, da zmanjša tveganja po posegu.

Standardne smernice pred posegom:

  • Redno izvajanje ustne higiene z izpiranjem ustne votline z dezinfekcijskimi sredstvi (npr. klorheksidin). Z zdravljenjem začnite 3–4 dni pred apikotomijo.
  • Jemanje antibiotika dan pred (ali dva dni pred) apikotomijo lahko prepreči morebitne okužbe takoj po posegu. Antibiotik je na voljo le na recept.
  • Jemanje protivnetnega zdravila vsaj nekaj ur pred apikotomijo lahko pomaga zmanjšati bolečino in vnetje, ki se lahko pojavita po posegu, ko anestetik preneha delovati.

Pred začetkom apikotomije je vedno pomembno – in nujno – zastaviti zobozdravniku vsa vprašanja ter izraziti morebitne dvome, skrbi in negotovosti.

Povezani članci